Samostani na Slovenskem
Samostan Brezmadežne sester klaris
Samostanska pot 51, 3331 Nazarje
Telefon: 03/583 13 91
Samostan Jezusovega in Marijinega Srca sester klaris
Cesta Andreja Bitenca 138
1126 Ljubljana – Podutik
Telefon: 01/518 25 00
Klariški samostan Marije Matere Cerkve
Ulica Štefana Kovača 72
9224 Turnišče
Telefon: 02/577 13 88
Klarise v preteklosti (v letih od 1300 do 1782)
Na slovenskem ozemlju je bilo nekdaj sedem samostanov klaris. V njih je odmevala molitev različno dolgo: v Mekinjah pri Kamniku (1300 – 1782), v Kopru (1299/1301 – 1806), v Celju (1300 – 1335), v Šentvidu ob Glini na današnjem avstrijskem Koroškem (1321/23 – 1553/54), v Škofji Loki (1358 – 1782), v Gorici (1653 – 1782) in v Ljubljani (1657 – 1782).
Nune so se ravnale po omiljenem Vodilu papeža Urbana IV., ki dovoljuje tudi lastnino; zato so imele lahko večja posestva in premoženje. V samostanih so živele hčere najpomembnejših plemiških in meščanskih družin s Kranjske, Štajerske, Koroške in Goriške.
Klarise so veliko prispevale h kulturi in sakralni umetnosti (zlasti samostana v Mekinjah in Škofji Loki), v 17. in 18. stoletju pa tudi k vzgojno izobraževalni dejavnosti.
Avstrijski cesar Jožef II. je v začetku leta 1782 z odlokom razpustil vse samostane, ki so bili “za državni blagor brez koristi”. Tako je (poleg drugih) ukinil vse klariške samostane na slovenskem etničnem ozemlju, razen koprskega, ki je bil razpuščen pod francosko okupacijo v začetku 19. stoletja. Klarise iz Mekinj in verjetno tudi od drugod so odšle v samostan dominikank v Velesovo pri Kranju. Ker pa jim niso dovolili sprejemati novink, so izumrle. V Škofji Loki in Mekinjah so se naselile sestre uršulinke. Tako je utihnila molitev klaris na Slovenskem skoraj za 200 let. Slovenke, ki so hotele živeti kot klarise, so morale od tedaj odhajati v samostane na tuje.
Klarise danes
Danes so v Sloveniji trije samostani sester klaris: v Nazarjah, v Dolnicah (Ljubljana – Podutik) in v Turnišču v Prekmurju. Sestre izpolnjujejo prvotno Vodilo svete Klare in praktično živijo kot ena skupnost na treh mestih. Duhovno oskrbo jim nudijo bratje frančiškani, pa tudi drugi duhovniki.
Nazarje (od 1978)
Po skoraj dvestoletni odsotnosti klaris na Slovenskem so prišle 1. aprila 1978 tri Slovenke iz zagrebškega samostana v Nazarje.
Najstarejša, s. Imakulata – Marija Kozina iz Sodražice na Dolenjskem je vstopila leta 1929 v samostan klaris v Splitu. Leta 1945 je s tremi hrvaškimi sosestrami odšla v Samobor; nova skupnost se je leta 1963 preselila v predmestje Zagreba, v Mikuliće. Tu sta vstopili s. M. Katarina Ambrož (1970) in s. M. Jozefina Petrič (1974) in “trojica” je začela misliti na samostan v Sloveniji. Sveta kongregacija za redovnike in svetne institute v Vatikanu je 5.10.1977 izdala dovoljenje za novi osnutek samostana klaris v Nazarjah. Pomagal jim je takratni frančiškanski provincial p. Polikarp Brolih, ki jih je tudi pripeljal v Nazarje, kjer so jim bratje odstopili del njihovega vrta s starim opuščenim cvetličnjakom.
Aprila 1978 so se nune začasno naselile v frančiškanskem samostanu, v aprilu naslednjega leta pa so se že preselile v svoj samostan, ki so ga zgradili na mestu starega cvetličnjaka.Natanko dvesto let po razpustitvi samostanov klaris na Slovenskem, 7. oktobra 1982, je mariborski ordinarij dr. Franc Kramberger blagoslovil klavzuro. Ob 800-letnici rojstva sv. Klare, 11.8.1994, pa je Sveta kongregacija za redovnike izdala odlok o kanonični ustanovitvi nazarskega samostana. Klarise so zidale in se tudi vzdržujejo s pomočjo številnih dobrotnikov. Na njihovo dobroto jim hvaležno odgovarjajo z molitvijo; prosijo za Marijino varstvo in Božji blagoslov. Tako se krepijo medsebojne duhovne vezi.V samostan v Nazarjah so vstopile najprej štiri Savinjčanke, potem pa so začele prihajati kandidatke iz Gorenjske, iz Ljubljane in okolice, iz Štajerske in drugod.
Skupnost je številčno rastla, vedno več ljudi je prihajalo v zunanjo kapelo k sestrski molitvi. Čeprav je leta 2000 pet sester odšlo v Dolnice, je bila kapela še premajhna. Dogradili so novo, 7. oktobra 2005 jo je škof dr. Jožef Smej blagoslovil.
Dolnice v Ljubljani (od 2000)
Ob praznovanju 700-letnice ustanovitve prvega klariškega samostana v Mekinjah, 7. oktobra 2000, so sestre odprle novo skupnost v Dolnicah. Staro opuščeno hišo so s pomočjo dobrotnikov in obrtnikov hitro preuredile; 7. decembra je bila klavzura zaprta in gospod nadškof dr. Franc Rode – na čigar povabilo so sestre odšle v ljubljansko nadškofijo – jo je blagoslovil.
Turnišče (od 2012)
V jubilejnem letu ob 800-letnici Reda sv. Klare so klarise na povabilo murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa odprle v Turnišču nov samostan Marije Matere Cerkve.
Župnija Turnišče je sestram podarila vrt in staro župnišče, v katerem so nekaj časa opravljale svojo dejavnost tudi sestre frančiškanke Brezmadežnega spočetja. 28. junija 2012 so se klarise naselile v že delno obnovljenem poslopju.
S pomočjo dobrotnikov in domačinov, pa tudi z lastnimi močmi so sestre nadaljevale z obnovo samostana, tako da so ob sklepu Klarinega leta, 12. avgusta 2012, lahko zaprli klavzuro, ki jo je blagoslovil g. kardinal dr. Franc Rode.
Ljudje se jim radi pridružujejo v kapeli pri molitvi pred Najsvetejšim.
Jožef Kramberger: Sv. Klara Asiška