REDOVNO ŽIVLJENJE
Red je kontemplativen – in temu primerno je urejen tudi dnevni red. Osem ur in več je določenih za molitev, delo pa, ki ga nune opravljajo, ne sme nikoli “ugasiti duha molitve in pobožnosti”. Dan začenjajo in končujejo z molitvijo. Vstajajo ob 23,45 in se zberejo v kapeli za nočno molitev, ki traja malo manj kot dve uri. Zjutraj začnejo z molitvijo ob 5,30 (v Nazarjah). Premišljevanje, sveto mašo, brevir in druge molitve imajo do okoli 9,00. Po zajtrku delajo, opoldne spet molijo okoli uro in pol, po kosilu je nekaj prostega časa za razvedrilo. Popoldansko delo končajo do petih, ko jih spet kliče zvonec v kapelo k molitvi za dobri dve uri … Molitev, delo, razvedrilo in počitek se skladno menjavajo.
Za sprejem v red morajo imeti kandidatke pravi namen, zadovoljivo telesno in duševno zdravje, primerno starost (18 – 30 let, izjemoma lahko tudi več) in osebno zrelost; izobrazba ni določena.
Kandidatke – postulantke se eno do dve leti počasi privajajo na skupno življenje. Ko vstopijo v noviciat, ki traja dve leti, pa so se dolžne držati vsega reda. Tiste, ki dobro opravijo preizkušnjo, lahko po preteku začasnih zaobljub za najmanj tri leta naredijo slovesne večne zaobljube – in se zavežejo, da bodo vse življenje v posebni Božji službi, ki je izreden dar.
Zazri se
v neizrekljivo ljubezen,
s katero je hotel trpeti
na mučilu križa
in na njem umreti
najsramotnejše smrti.
Nanj se oziraj,
o Njem premišljuj
in na Njega glej
s hrepenenjem,
da bi Ga posnemala.
Sv. Klara Asiška
»Kako svobodne smo za temi zidovi! Kako srečne smo v tem življenju!«
»Strogi red, zapovedani posti, nočno bdenje in molitev, spokornost, molk, delo… O, koliko svobode in veselja nam prinaša to življenje! Držimo se reda – red pa drži nas in nam daje moči v urah utrujenosti. Spokornost in resno delo nas osvobajajo zasužnjenosti lastni muhavosti, nagnjenju k lagodnosti in čutnosti, nas varujejo pred pomehkuženostjo, nam vžigajo gorečnost in dajejo notranje veselje. Molk nas varuje pred hrupom praznega besedičenja, ki krade toliko ljudem čas in mir srca. Preprostost in skromnost nam omogočata, da hrepenimo po večnem bogastvu, po zakladu, ki “ga ne uničujeta molj in rja” in nam ga nihče ne more vzeti. Zvestoba Bogu nas obdarja z mirom, ki ga svet nima in ne pozna, z mirom, ki temelji na popolnem zaupanju v ljubečega Očeta. V nočnih bdenjih slavimo Stvarnika nebes in zemlje – Vsemogočni pa posluša naše hvalnice! – in prosimo Njegovega usmiljenja za trpeče in stiskane … V molitvi se prijateljsko pogovarjamo s svojim Očetom, ki nas je ustvaril in bdi nad nami z brezmejno ljubeznijo … zahvaljujemo se Kristusu za neizmerni dar odrešenja in se skrijemo pred vsem hudim v zavetje najljubeznivejše Matere …
O, ko bi drugi vedeli, kako svobodne smo za temi zidovi! Kako srečne smo v tem življenju! Saj živimo v ljubezni do Boga, ki je večna Ljubezen, in do svojih sester in bratov … Ljubezen pa daje življenju globino, vrednost in duhovni polet.
Nekateri nas pomilujejo in mislijo, da smo se zaprle v najhujši zapor in se odpovedale vsemu lepemu, življenju in ljubezni … Velika zmota je to! Izbrale smo življenje, večno Življenje, Boga, ki je Lepota in Luč, ki je neskončna Dobrota, Resnica, Popolnost, Sreča, Mir … ki je večna, brezmejna Ljubezen – edina, ki nikoli ne razočara!
Vsak dan se Bogu iz srca zahvaljujem za življenje in vero, za zastonjski dar redovniškega poklica, za srečo, da Mu smem in morem služiti, da Ga smem in morem ljubiti … Z nikomer na svetu ne bi zamenjala!
Upam, da bo dobrotljivi Gospod povabil v našo oazo miru in veselja, sreče in čiste ljubezni še dovolj velikodušnih sester, da naša hvalnica Vsemogočnemu v slovenski Cerkvi, v našem narodu ne bo nikoli utihnila.«