RED UBOGIH SESTER SVETE KLARE
Ob božjepotni cerkvi Marijinega oznanjenja v Nazarjah je poleg frančiškanskega samostana tudi samostan drugega Frančiškovega reda – Reda ubogih sester svete Klare, sester klaris. V njem sestre v ubogi, spokorni osamelosti neprenehoma, dan in noč, molijo in veselo prepevajo hvalnice vsemogočnemu Bogu in prosijo Njegovega blagoslova za svoje brate in sestre – za tiste, ki se trudijo z oznanjevanjem evangelija, za tiste, ki trpijo in iščejo smisel življenja, za izkoriščane, odrinjene, razočarane, blodeče … tudi za Vas, zate …
Frančiškovska karizma je apostolska in kontemplativna. Prvi in tretji Frančiškov red združujeta molitveno in apostolsko aktivno življenje. Sestre drugega reda pa posnemajo predvsem Kristusa, ki moli, in se posvečajo kontemplativnemu, bogomiselnemu življenju; zato tudi živijo ločeno od sveta, v klavzuri.
Posebne značilnosti njihovega življenja po evangeliju so: prizadevanje za duha molitve in pobožnosti, čemur mora biti vse drugo podrejeno, gojenje liturgične in osebne molitve; sestrska vzajemnost v medsebojni ljubezni in edinosti; uboštvo v preprostosti in skromnosti; češčenje Evharistije in Božje Matere Marije; veselje v popolni in do konca zvesti podaritvi Kristusu in Cerkvi v duhu služenja, v skritosti, molku in spokornosti.
Poleg molitve se sestre posvečajo študiju duhovnosti in za to prevajajo tudi potrebne knjige, gojijo cerkveno in koralno petje ter opravljajo gospodinjska in razna ročna dela (šivajo, klekljajo, vezejo), pečejo hostije, urejajo cerkveno perilo, obdelujejo vrt in se lotijo raznovrstnih drugih opravil.
Bogomiselno življenje je za modernega človeka težko razumljivo. Dejavnost menihov in nun je namreč povsem notranja: z molitvami, žrtvami in bdenji slavijo Boga in se darujejo za vse svoje brate in sestre.
Gospod naj bo vedno z Vami in naj stori,
da boste vselej z Njim!
Sv. Klara Asiška